Strateški načrt
2027–2031
Od izvajanja inkluzije k infrastrukturi vključujoče družbe.
VIZIJA 2031: Manj ovir. Več odnosov. Več vpliva. Več pripadnosti.
1. Spremna beseda
2. Povzetek načrta
3. Kdo smo: poslanstvo, vrednote in načela
4. Analiza stanja
5. Strateški kontekst in dokazna podlaga
6. Vizija 2031 in strateški cilji
7. Teorija spremembe ter spremljanje in vrednotenje
8. Strateški cilji, usmeritve in kazalniki
9. Programi DKI
10. Potrebe in niša DKI v Sloveniji
11. Časovnica izvedbe 2027–2031
12. Financiranje in finančni okvir
13. Upravljanje izvedbe in transparentnost
14. Tveganja in ukrepi
15. Strokovna in strateška izhodišča
16. Zaključna zaveza
Ostale priloge: povzetek v angleščini (English summary), strateške podlage
1. Spremna beseda
Strateški načrt Društva za kulturo inkluzije (DKI) je temeljni dokument, ki usmerja razvoj društva v obdobju 2027–2031.
Posodobljen je bil leta 2026 na podlagi izkušenj, dosedanjega razvoja programov ter razmisleka o potrebah ljudi, skupnosti in okolij, v katerih društvo deluje.
Pri oblikovanju načrta so sodelovali ključni člani društva Neža Adamič, Andreja Turk, Blanka Delalut, Boštjan Kotnik, Marja Medved, Natalia Lončar, Andreja Otoničar Jafari, Anja Kraševec, Lea Cok, Živa Hrovat, Teja Oblak, Tara Keber in Liza Krajnc Požar ter zunanji strokovnjaki dr. Katja Jeznik, dr. Dušan Rutar, dr. Damir Karpljuk, dr. Tjaša Filipčič, dr. Vilja Lukan Pišek.
Načrt je zasnovan kot večletni delovni načrt in strategija organizacije. Programski cilji (kaj z delom društva spremenimo za ljudi in okolja) in organizacijski cilji (kaj mora društvo zgraditi, da bo spremembe zmoglo in ohranilo) so opredeljeni ločeno, vsak pa je merljiv z letnimi kvantitativnimi kazalniki za obdobje 2027–2031.
2. Povzetek načrta
DKI v obdobju 2027–2031 ne načrtuje zgolj več aktivnosti. Načrtuje več dokazljive vključenosti.
STRATEŠKA AMBICIJA
Do leta 2031 bo DKI prepoznaven kot referenčna nevladna organizacija za razvoj, preizkušanje, merjenje in prenos modelov dejanske socialne vključenosti – od posameznika in njegovih odnosov do organizacijskih praks in sistemskih politik.
Izhodišče načrta je preprosto: fizična prisotnost v programu, šoli, športnem klubu, kulturni ustanovi ali skupnosti še ne pomeni vključenosti. Vključenost je dosežena takrat, ko ima posameznik realno možnost sodelovati, odločati, vzpostavljati odnose, prispevati in pripadati. DKI bo zato uspeh meril po spremembah v življenju ljudi in v okolju, ne zgolj po številu izvedenih dogodkov.
Velik del dela DKI je vezan na mlade, za katere delamo: na mlade s posebnimi potrebami in na mlade brez njih, ki so posvečeni ciljem in vrednotam društva ter v delo vstopajo kot prostovoljci, družabniki. Štipendisti in soustvarjalci.
DKI je invalidska organizacija na nacionalni ravni ter nevladna organizacija v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja in na področju športa. Ti statusi so podlaga za vlogo, ki jo društvo v tem načrtu še krepi: glas ljudi z invalidnostmi na državni ravni, izobraževanje in certificiranje ter vključujoč šport. Do leta 2027 društvo načrtuje pridobitev statusa v javnem interesu še na področju invalidskega varstva in mladine.
Šest strateških ciljev
| Št. | Strateški cilj | Vrsta cilja | Ključni rezultat do leta 2031 |
|---|---|---|---|
| 1 | Pravice, participacija in ozaveščanje | PROGRAMSKI | ≥ 12 z dokazi podprtih zagovorniških pobud; ≥ 13 strokovnih prispevkov; v vseh ključnih pobudah sodelujejo predstavniki ciljnih skupin |
| 2 | Vključujoča okolja, standardi in certifikati | PROGRAMSKI | ≥ 40 certifikatov »Igraj se z mano« in ≥ 10 »Certifikatov vključujoče organizacije«; ≥ 3 sektorski moduli |
| 3 | Poti v skupnost: neposredna podpora in lokalne skupnosti | PROGRAMSKI | ≥ 70 % prehodov v običajno okolje traja vsaj 6 mesecev; ≥ 95 % spremljanih udeležencev napreduje; 3 nove lokalne skupnosti; 2 podružnici v Sloveniji in 1 v tujini |
| 4 | Znanje, dokazi in Akademija DKI | PROGRAMSKI IN ORGANIZACIJSKI | ≥ 1.500 udeležencev usposabljanj (kumulativno do 2031); ≥ 7 metodoloških paketov; ≥ 4 raziskovalne ali evalvacijske študije |
| 5 | Ljudje, prostovoljstvo in upravljanje | ORGANIZACIJSKI | do 14 redno zaposlenih; ≥ 16 ključnih prostovoljcev, od tega ≥ 15 prostovoljcev z invalidnostmi; ≥ 5 štipendistov; zapisani ključni procesi; vzpostavljen sistem merjenja učinka |
| 6 | Poti v skupnost: neposredna podpora in lokalne skupnosti | ORGANIZACIJSKI | noben vir (posamezen financer) > 15 % vseh prihodkov; rezerva za 12 mesecev; ≥ 60 slovenskih, ≥ 10 tujih in ≥ 5 gospodarskih partnerjev; ≥ 4 projekti |
Kaj bo leta 2031 dokazljivo drugače?
| Kazalnik | Izhodišče 2026 | Cilj 2031 | Vir preverjanja |
|---|---|---|---|
| Dejanska socialna vključenost | 40 % | ≥ 95 % spremljanih udeležencev izkazuje napredek na vsaj 2 področjih Indeksa vključenosti DKI | vstopne in izstopne meritve, spremljanje |
| Trajni vključujoči prehodi | ni sistematično merjeno | ≥ 70 % prehodov v običajno okolje traja vsaj 6 mesecev | evidenca prehodov, 6- mesečno spremljanje |
| Inkluzivne organizacije | razvoj v pripravi | ≥ 50 podeljenih certifikatov, od tega ≥ 10 »Certifikatov vključujoče organizacije« | register certifikatov |
| Znanje in prenos | razpršena usposabljanja | ≥ 1.500 udeležencev usposabljanj (kumulativno do 2031); ≥ 7 metodoloških paketov | evidence, evalvacije |
| Zagovorništvo | projektno in odzivno | ≥ 12 z dokazi podprtih pobud z dokumentiranim odzivom odločevalcev | zagovorniški povzetki, zapisniki, odzivi |
| Partnerstva | obsežna, a neenotno vodena mreža | ≥ 60 aktivnih slovenskih in ≥ 10 stalnih tujih vsebinskih partnerjev | partnerska baza, skupni rezultati |
| Organizacijska odpornost | projektno financiranje | noben posamezen vir > 15 % letnih prihodkov; likvidnostna rezerva za 12 mesecev fiksnih stroškov | letni računovodski podatki |
Ta načrt je hkrati razvojni dokument in zaveza k odgovornosti: DKI bo rast štel za uspeh le, če bo rast organizacije spremljala večja kakovost, večji vpliv in večja samostojnost ljudi, zaradi katerih organizacija obstaja.
3. Kdo smo: poslanstvo, vrednote in načela
3.1 Poslanstvo
Poslanstvo Društva za kulturo inkluzije je razvijanje, udejanjanje in promocija inkluzivne kulture skozi teorijo in prakso. Društvo si prizadeva za družbo, v kateri imajo vsi ljudje ne glede na invalidnost, posebne potrebe, razvojne značilnosti ali druge osebne okoliščine enake pravice, možnosti in pogoje za sodelovanje v družbenem življenju. DKI povezuje neposredno podporo posamezniku z razvojem vključujočih organizacij in sistemskim zagovorništvom.
NAŠA OSREDNJA TEZA
Naloga posameznika ni, da se prilagodi izključujočemu okolju. Naloga okolja je, da odstrani ovire; naloga podpore pa je, da posamezniku omogoči izbiro, vpliv, sodelovanje in samorealizacijo.
Ključni poudarki poslanstva:
opolnomočenje posameznika in krepitev njegovih možnosti za samostojno odločanje, participacijo in samozagovorništvo;
odpravljanje diskriminatornih, segregacijskih in drugih izključujočih praks ter zmanjševanje fizičnih, socialnih, komunikacijskih in organizacijskih ovir;
ustvarjanje pogojev za enakovredno socialno vključevanje v vse vidike življenja: politično odločanje, vzgojo in izobraževanje, delo, šport, kulturo, prostočasne dejavnosti in življenje v skupnosti;
zagovorništvo človekovih pravic in vključevanje ljudi z manj priložnostmi v procese odločanja, ki vplivajo na njihovo življenje;
spreminjanje političnih, organizacijskih, lokalnih in širših družbenih okolij v bolj vključujoča, dostopna, varna in nediskriminatorna okolja.
Izhajamo iz izkušenj dela z osebami z manj priložnostmi in ranljivimi družbenimi skupinami, zlasti z otroki, mladostniki in odraslimi s posebnimi potrebami oziroma invalidnostmi ter s težavami v duševnem zdravju. Te izkušnje kažejo, da formalna enakost sama po sebi ne zagotavlja enakovrednega sodelovanja. Za uresničevanje pravic so pogosto potrebni dostopnost, razumne prilagoditve, individualizirana podpora, podporna okolja in aktivno odstranjevanje ovir.
Inkluzijo udejanjamo na področjih oblikovanja politik v slovenskem prostoru, vzgoje in izobraževanja, sociale, dela, športa, kulture in humanitarnosti. Pri tem povezujemo neposredno delo z ljudmi, podporo družinam in strokovnim delavcem ter zagovorništvo na organizacijski, lokalni, nacionalni in evropski ravni.
3.2 Tri ravni delovanja
Društvo deluje na treh medsebojno povezanih ravneh. Na vsaki ravni opredelimo, kaj spreminjamo in kako bomo učinek dokazali.
| Raven | Kaj spreminjamo | Kako dokazujemo učinek |
|---|---|---|
| Posameznik in odnosi | možnost izbire, participacije, samostojnosti, socialnih odnosov, pripadnosti in samorealizacije; podpora, opolnomočenje in aktivna participacija | sprememba na Indeksu vključenosti DKI; doseženi osebni cilji; kontinuiteta odnosov in aktivnosti |
| Organizacija | dostopnost, prakse, kultura, kompetence kadra, politike, vključevanje uporabnikov; razvoj inkluzivne prakse v ustanovah, organizacijah in podjetjih | organizacijska samoocena in zunanja evalvacija; izvedeni ukrepi; certifikat |
| Sistem in skupnost | pravila, javne politike, financiranje, dostopnost in družbene norme; raziskovanje, zagovorništvo in sodelovanje v procesih oblikovanja politik | sprejeti predlogi; spremembe praks in politik; sodelovanje ljudi z invalidnostmi pri odločanju |
3.3 Vrednote - inkluzija
Delovanje društva temelji na razumevanju človeka kot nosilca pravic, dostojanstva in lastne vrednosti. Različnost razumemo kot naravni del človeške skupnosti, ne kot razlog za ločevanje, manjvrednost ali omejevanje možnosti. Vodilni vrednoti društva sta sprejemanje različnosti in dejavno ustvarjanje pogojev za enakovredno vključevanje.
Vrednote v tabeli ne stojijo ločeno: skupaj sestavljajo inkluzijo, kot jo razumemo in udejanjamo v DKI. Inkluzija ni ena od vrednot ob drugih, temveč celota, ki nastane, ko so hkrati uresničene enakovredna vključenost, enakost in nediskriminacija, socialna vključenost, človekove pravice in dostojanstvo, opolnomočenje, vključujoča družba, spoštovanje različnosti ter dokazi in transparentnost. Če katera od njih manjka, je vključenost nepopolna in ostane zgolj formalna.
| Vrednota (sestavina inkluzije) | Kaj pomeni v delu DKI |
|---|---|
| Enakovredna vključenost | Otroci, mladostniki in odrasli s posebnimi potrebami oziroma invalidnostmi ter ljudje z drugimi osebnimi ali družbenimi oviranostmi imajo enakovredne možnosti za sodelovanje v skupnosti. Ne gre le za fizično prisotnost, temveč za dejansko možnost sodelovanja, odločanja, pripadnosti in prispevanja. |
| Enakost in nediskriminacija | Prepoznavamo in odpravljamo neposredno in posredno diskriminacijo, stereotipe, stigmatizacijo in segregacijo. Posebno pozornost namenjamo oviram, ki nastajajo v sistemih, organizacijah in družbenih praksah. |
| Socialna vključenost | Proces, v katerem posameznik vzpostavlja odnose, sodeluje v skupnosti in uporablja storitve pod primerljivimi pogoji kot drugi. Ključni cilj je pripadnost skupnosti in samorealizacija, ne zgolj vključitev v posamezno aktivnost. |
| Človekove pravice in dostojanstvo | Vsak posameznik je nosilec človekovih pravic. Delovanje usmerjamo v varovanje dostojanstva, avtonomije, enakosti in sodelovanja, zlasti ljudi, ki se zaradi družbenih ovir težje uveljavljajo. |
| Opolnomočenje, samozagovorništvo in samorealizacija | Krepimo vpliv posameznika na lastno življenje: pri oblikovanju mnenja, odločanju, izražanju potreb in uveljavljanju pravic, vse do uresničevanja lastnih sposobnosti in ciljev. |
| Vključujoča družba | Družba, ki aktivno odstranjuje ovire in prilagaja okolja tako, da lahko različni ljudje v njih enakovredno živijo, delajo, se učijo, ustvarjajo in preživljajo prosti čas. Obenem krepimo posameznika kot sestavni del družbe. |
| Spoštovanje različnosti | Temelj odnosov so poslušanje, spoštovanje, sodelovanje in priznavanje enakega človeškega dostojanstva vsakega posameznika. |
| Dokazi, učenje in transparentnost | Odločitve utemeljujemo z dokazi iz prakse in raziskav, se učimo iz rezultatov in o svojem delu javno poročamo. |
3.4 Načela delovanja
| Načelo | Kako ga uresničujemo |
|---|---|
| Aktivna participacija | Ljudje, na katere se programi nanašajo, niso zgolj prejemniki podpore, temveč aktivni udeleženci pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju. Velja načelo »nič o nas brez nas«. |
| Možnost izbire in samozagovorništvo | Posamezniku omogočamo čim več izbire in podpore pri odločanju, da povečamo njegovo avtonomijo, samozavest in vpliv na lastno življenje. |
| Vključujoči odnosi | Spodbujamo odnose, ki temeljijo na enakopravnosti, vzajemnosti, spoštovanju in pripadnosti. Inkluzivna kultura se gradi predvsem v vsakodnevnih odnosih in praksah. |
| Individualiziran pristop | Pri načrtovanju podpore upoštevamo individualne značilnosti, interese, potrebe, sposobnosti, želje in potenciale posameznika. |
| Celostna in interdisciplinarna podpora | Povezujemo različna strokovna znanja in po potrebi vključujemo družino, strokovne delavce, organizacije in druge deležnike. |
| Odstranjevanje ovir in razumne prilagoditve | Ne izhajamo iz predpostavke, da se mora posameznik prilagoditi sistemu. Kjer je potrebno, prilagajamo okolje, komunikacijo, način sodelovanja in organizacijo. |
| Učenje skozi igro, izkušnjo in sodelovanje | Igro in izkustveno učenje uporabljamo za razvoj socialnih, gibalnih, ustvarjalnih in drugih kompetenc ter za spontane priložnosti za povezovanje. |
| Sodelovanje namesto vzporednih sistemov | Podpora naj posameznika povezuje z običajnimi okolji, ne gradi vzporednih sistemov; specializirano podporo ohranjamo tam, kjer je potrebna. |
3.5 Pravni status in priznanja
DKI ima tri statuse, ki določajo njegovo vlogo v družbi in odgovornost do javnosti. Poleg tega je v postopku pridobivanja še dveh statusov v javnem interesu; cilj društva je, da ju ima do leta 2027. Vsi statusi so vgrajeni v cilje in programe tega načrta.
| Status | Kaj pomeni za delo društva in ta načrt |
|---|---|
| Invalidska organizacija na nacionalni ravni | DKI deluje kot invalidska organizacija s statusom na nacionalni ravni. To mu daje verodostojnost in odgovornost, da v imenu ljudi z invalidnostmi sodeluje v procesih odločanja na državni ravni in jim omogoča glas. Uresničuje se v cilju 1 (zagovorništvo in participacija) ter v programih podpore posameznikom in družinam (cilj 3). |
| Nevladna organizacija v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja | DKI je priznan kot izvajalec programov v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. To je podlaga za Akademijo DKI, usposabljanja strokovnih delavcev, študentov in staršev, certificiranje šol in drugih izobraževalnih ustanov ter mentoriranje pri praktičnem delu (cilja 2 in 4). |
| Nevladna organizacija v javnem interesu na področju športa | DKI je priznan kot izvajalec programov v javnem interesu na področju športa. To je podlaga za Specialni telovaj, Specialno atletiko, integrirano vadbo, inkluzivne športne vikende in prehode v redne športne klube (cilj 3, usmeritev 3.2) ter za model vključujočega športa med sektorskimi moduli (cilj 2). |
Statusa v postopku pridobivanja (cilj: do leta 2027)
| Status, ki ga pridobivamo | Kaj bo pomenil za delo društva in ta načrt |
|---|---|
| Nevladna organizacija v javnem interesu na področju invalidskega varstva | DKI je v postopku pridobivanja statusa. Status bo uradno priznal obstoječe programe socialnega vključevanja, družabništva in podpore družinam ter okrepil možnosti za njihovo dolgoročno financiranje (cilj 3, programi 5, 6 in 9). |
| Nevladna organizacija v javnem interesu na področju mladine | DKI je v postopku pridobivanja statusa. Status bo priznal delo z otroki in mladimi, mladinsko participacijo in programe prostega časa, kulture in vključujočega varstva (cilj 3, usmeritev 3.6, programa 2 in 8). |
Cilj društva je, da ima oba statusa v letu 2027. Pridobitev je zapisana kot organizacijski cilj (usmeritev 5.7) in kot kazalnik v cilju 5. Če bi se postopek zavlekel, se programi izvajajo neprekinjeno, kazalnik pa se prenese v naslednje leto.
Statusi prinašajo tudi obveznosti: javno poročanje o delu in porabi sredstev, odprtost za nadzor in stalno izpolnjevanje zakonskih pogojev. Te obveznosti društvo uresničuje prek ukrepov cilja 5 (upravljanje in transparentnost).
3.6 Mladi v središču dela DKI
Velik del dela DKI je vezan na mlade, za katere delamo: na mlade s posebnimi potrebami in na mlade brez njih, ki so posvečeni ciljem in vrednotam društva. Prvi so udeleženci programov in soustvarjalci, drugi pa v programe vstopajo kot prostovoljci, družabniki, štipendisti, študenti in sodelavci ter v praksi pokažejo, kaj pomeni vključujoča skupnost. Prav to srečevanje je za DKI najmočnejše orodje za rušenje stereotipov.
| Program ali projekt | Kako sodelujejo mladi |
|---|---|
| »101 % prostovoljec« in festivali | Mladi prostovoljci s posebnimi potrebami in predstavniki večinske populacije (študenti in mladi iz partnerskih organizacij) skupaj pripravljajo in izvajajo festival in druge dogodke, tudi z vodenjem inkluzivnih delavnic. |
| Počitniško varstvo, »Različnost nas bogati« | Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami in njihovi vrstniki brez njih se družijo, igrajo in učijo skupaj. |
| »Bodimo gledališče«, Barviti Banditi z Leo Cok | Mladi s posebnimi potrebami in drugi mladi iz Ljubljane skupaj spoznavajo gledališče, film, drugo vizualno produkcijo. |
| Evropska solidarnostna enota in E+ mladinske izmenjave | Mladi z manj priložnostmi iz Slovenije in tujine sodelujejo kot kratkoročni in dolgoročni prostovoljci; mladih s posebnimi potrebami se udeležujejo mladinskih izmenjav in drugih mednarodnih izmenjav. |
| Delo v društvu – delovne okupacije invalidov v našem društvu | Osebe s posebnimi potrebami pomagajo pri administrativnem delu društva, delu na projektih, društvenih akcijah, čiščenju društvenih prostorov in logistiki dogodkov. |
Zato so mladi v tem načrtu zapisani kot ciljna skupina in kot soustvarjalci: v cilju 3 (mladinska participacija), v cilju 5 (prostovoljci, tudi z invalidnostmi in štipendisti) ter v postopku pridobivanja statusa v javnem interesu na področju mladine.
3.7 Posebna vrednost DKI
DKI ima redko kombinacijo kompetenc: dolgoletno neposredno delo z otroki, mladostniki in odraslimi; uveljavljene javne programe in blagovne znamke; šport, kulturo, socialo in izobraževanje; ozaveščevalne kampanje in uveljavljanje pravic najranljivejših, prostovoljstvo; evropske projekte; strokovno in raziskovalno zaledje ter sposobnost povezovanja javnega, nevladnega, akademskega in gospodarskega sektorja. Ta širina DKI omogoča, da vključevanje uresničuje v različnih življenjskih okoljih in obdobjih ter povezuje podporo posamezniku s spremembami v skupnosti. Njegova posebna vrednost je v neposrednem stiku z ljudmi, saj potrebe, ovire in priložnosti prepoznava skozi vsakodnevno delo in jih pretvarja v konkretne rešitve. Uveljavljeni programi in blagovne znamke predstavljajo trdno izhodišče za mobilizacijo javnosti, vzpostavljanje partnerstev in krepitev zaupanja v delo organizacije.
Strateška naloga obdobja 2027–2031 je to razpršeno moč pretvoriti v prepoznaven, dokumentiran in prenosljiv model DKI. Model bo jasno opredelil načela vključevanja, metode dela, standarde kakovosti ter načine spremljanja rezultatov in učinkov. Njegovo verodostojnost bo krepila dejavna vloga uporabnikov in njihovih družin pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju programov. Strokovno in raziskovalno zaledje bo omogočalo sistematično preverjanje pristopov, evropska partnerstva pa njihovo nadgradnjo in izmenjavo znanja. S tem bo DKI lahko pridobival in hkrati svoje izkušnje tudi ponudil drugim organizacijam in ustanovam, kot uporabno podporo pri razvoju vključujočih praks.
Takšen razvoj zahteva jasno določene prednostne naloge, stabilno strokovno jedro in posvečen kader, podporo in razvoj prostovoljstva ter stabilno in okrepljeno financiranje, ki omogoča kontinuiteto in nadgradnjo kakovostnih programov, aktivnosti, akcij... Uspeh bo DKI presojal predvsem po tem, koliko ljudem omogoča trajnejšo vključenost, večjo samostojnost, občutek pripadnosti in dejansko možnost soodločanja ter v vplivu na tiste spremembe in politike, ki bodo izboljševale življenje najranljivejših. Ambicija DKI je utrditi položaj strokovnega in izvedbenega partnerja, ki zna povezati ljudi, znanje in vire ter dokazati, kako vključevanje deluje v teoriji in praksi.