OPIS POBUDE
Pobuda v okviru EU projekta »Impact4Values« – »Družabništvo za vse« naslavlja sistemsko izključenost otrok in mladih z (ne)vidno invalidnostjo iz prostočasnih dejavnosti, skupnostnega življenja in storitev socialnega vključevanja.
CILJNA SKUPINA POBUDE
Pobuda Družabništvo za vse, ki nastaja v okviru EU projekta Impact4Values, je namenjena otrokom, mladim in odraslim z (ne)vidno invalidnostjo, ki so zaradi še ne vzpostavljenega zakonodajnega in sistemskega okvira v praksi izključeni iz storitev socialnega vključevanja.
Izraz (ne)vidna invalidnost uporabljamo zavestno. Poudarja, da invalidnost ni vedno vidna navzven – številne ovire, s katerimi se posamezniki soočajo, so socialne, komunikacijske, kognitivne ali senzorne narave. Prav zaradi svoje nevidnosti so te oblike invalidnosti pogosto spregledane, posledično pa tudi potrebe po podpori pri vključevanju v skupnost ostajajo neprepoznane.
1. Otroci in mladi do 18 let starosti z (ne)vidno invalidnostjo
Prvo ciljno skupino predstavljajo otroci in mladi do 18 let starosti s posebnimi potrebami, zlasti z motnjami v duševnem razvoju, avtističnimi motnjami in kombiniranimi motnjami, ki imajo odločbo o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami in so vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem.
Kljub jasno prepoznanim potrebam ta skupina do storitev socialnega vključevanja v praksi še ne dostopa, saj pogoji za izvajanje nove zakonodaje še niso vzpostavljeni. Posledično se od otrok in mladih še vedno pričakuje, da bodo v skupnost vključeni šele po dopolnjenem 18. letu starosti, čeprav je strokovno in razvojno utemeljeno, da je zgodnja in kontinuirana obravnava ključna.
Socialne veščine, samostojnost, občutek varnosti v okolju in pripadnost skupnosti se ne razvijejo samodejno in ne morejo biti učinkovito nadomeščeni z naknadnimi ukrepi v odraslosti. Izključevanje otrok in mladih iz podpornih storitev pomeni zamujeno priložnost za razvoj, hkrati pa povečuje tveganje za kasnejšo socialno izolacijo in odvisnost od sistema.
2. Odrasle osebe z (ne)vidno invalidnostjo, ki koristijo druge oblike podpore
Drugo ciljno skupino predstavljajo osebe s statusom invalida po 26. letu starosti, ki so iz storitev socialnega vključevanja izključene zaradi koriščenja drugih oblik podpore, kot so osebna asistenca, družinski pomočnik ali institucionalno varstvo.
Osebna asistenca in sorodne storitve so primarno namenjene podpori pri vsakodnevnih opravilih, varnosti in osnovnem funkcioniranju posameznika, ne pa vključevanju v skupnost, razvoju socialnih mrež, krepitvi pripadnosti in aktivnemu sodelovanju v družbenem življenju. V praksi to pomeni, da se različne oblike podpore obravnavajo kot medsebojno izključujoče, čeprav naslavljajo različne potrebe.
Storitev socialnega vključevanja ima drugačen namen: podpira posameznika pri vzpostavljanju stikov, sodelovanju v skupnostnih dejavnostih, razvijanju socialnih veščin in občutka enakovrednosti. Izključevanje oseb, ki koristijo osebno asistenco ali druge oblike pomoči, zato pomeni sistemsko napačno razumevanje potreb in vodi v dodatno izolacijo.
KJE SMO DANES
Društvo za kulturo inkluzije je pobudo »Družabništvo za vse« začelo izvajati 1. novembra 2025 z jasnim ciljem: opozoriti na sistemsko vrzel pri vključevanju otrok in mladih z invalidnostjo ter spodbuditi sprejem ustrezne zakonodaje. V okviru pobude se je začela izvajati tudi kampanja #TukajSem.
Kmalu po začetku projekta in pobude je bil 19. decembra 2025 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-L)), ki med drugim uvaja tudi podporo v skupnosti za mladoletne osebe. Zakon je stopil v veljavo 13. januarja 2026. To pomeni pomemben premik, vendar sprejet zakon še ne pomeni dejanske spremembe v življenju otrok in mladih s posebnimi potrebami ter njihovih družin.
Za izvajanje zakona v praksi je ključno:
- sprejetje podzakonskih aktov (pravilnikov),
- vzpostavitev pogojev za izvajanje storitev,
- in zagotovitev dostopnosti podpore v realnem okolju.
POT DO DEJANSKIH SPREMEMB V PRAKSI
24. in 25. aprila 2026 so bili v javno obravnavo do 15. maja 2026 dani trije pravilniki, ki predstavljajo naslednji korak k implementaciji zakona:
- Pravilnik o postopkih vključitve in prenehanja izvajanja storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe in podpore v skupnosti za mladoletne
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev
- Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji in podpora v skupnosti za odrasle osebe ter podpora v skupnosti za mladoletne osebe
Komunikacije in aktivnosti pobude »Družabništvo za vse« se usmerjajo v:
– spremljanje in sooblikovanje podzakonskih aktov,
– opozarjanje na pomen pravočasne implementacije zakonodaje,
– zagotavljanje, da bodo predvidene storitve dejansko dostopne vsem, ki jih potrebujejo.
ZAKAJ JE URESNIČEV ZAKONA V PRAKSI TAKO POMEMBNA?
– Dokler zakon ne bo uresničen v praksi, bodo storitve socialnega vključevanja še vedno omogočene samo polnoletnim osebam z invalidnostjo, ki niso več vključene v izobraževanje.
– Posledično so številni otroci in mladi z (ne)vidno invalidnostjo – zlasti tisti z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in kombiniranimi motnjami – iz teh storitev izključeni prav v obdobju, ko podporo najbolj potrebujejo.
– Izključeni so tudi posamezniki, ki koristijo druge oblike pomoči (npr. osebno asistenco, družinskega pomočnika ali institucionalno varstvo), čeprav bi se morale storitve med seboj dopolnjevati, ne izključevati.
NAŠE DELO SE NADALJUJE
Komunikacija in aktivnosti kampanje #TukajSem se zdaj usmerjajo v aktivno spremljanje in sooblikovanje podzakonskih aktov ter opozarjanje na pomen njihove pravočasne implementacije. Zagotavljamo, da bodo nove storitve dejansko dosegle tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
Pobuda je del programa Impact4values.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.