OPIS POBUDE

Pobuda v okviru EU projekta »Impact4Values« – Družabništvo za vse naslavlja sistemsko izključenost otrok in mladih z (ne)vidno invalidnostjo iz prostočasnih dejavnosti, skupnostnega življenja in storitev socialnega vključevanja.

V Sloveniji trenutna zakonodaja storitve socialnega vključevanja praviloma omogoča šele polnoletnim osebam z invalidnostjo, ki niso več vključene v izobraževanje. Posledično so številni otroci in mladi z (ne)vidno invalidnostjo – zlasti tisti z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in kombiniranimi motnjami – iz teh storitev izključeni prav v obdobju, ko podporo najbolj potrebujejo. Izključeni so tudi posamezniki, ki koristijo druge oblike pomoči (npr. osebno asistenco, družinskega pomočnika ali institucionalno varstvo), čeprav bi se morale storitve med seboj dopolnjevati, ne izključevati.

Pobuda Družabništvo za vse gradi na dolgoletnem programu Družabništvo, ki temelji na individualnem odnosu med uporabnikom in usposobljenim družabnikom. Družabništvo otrokom in mladim omogoča varno, prilagojeno in dostojanstveno vključevanje v kulturne, športne, mladinske in druge skupnostne dejavnosti.

Poleg neposredne podpore pobuda vključuje tudi javno kampanjo #TukajSem, sodelovanje z institucijami ter sistematično zagovorništvo. Njen namen je jasno pokazati, da družabništvo ni dobrodelna dejavnost, temveč nujna podporna storitev, ter da pravica do vključenosti otrok in mladih z (ne)vidno invalidnostjo ne sme čakati polnoletnosti.

CILJI POBUDE

Splošni cilj pobude je prispevati k sistemski vključenosti otrok in mladih z (ne)vidno invalidnostjo v skupnostno življenje ter k odpravi zakonodajne in praktične diskriminacije na področju dostopa do storitev socialnega vključevanja.

Specifični cilji pobude so:

  • omogočiti brezplačno vključevanje otrok in mladih z (ne)vidno invalidnostjo, ki so po trenutni zakonodaji izključeni iz storitev socialnega vključevanja,
  • okrepiti vidnost pravice do vključenosti kot temeljne človekove pravice,
  • ozaveščati splošno in strokovno javnost o nevidnih oblikah invalidnosti in posledicah izključenosti,
  • sodelovati s kulturnimi, športnimi in mladinskimi institucijami pri razvoju bolj vključujočih praks,
  • s pomočjo kampanje #TukajSem, dokazov iz prakse in zagovorniških aktivnosti prispevati k spremembam zakonodaje in omogočiti trajno, sistemsko financiranje storitve družabništva.

CILJNA SKUPINA POBUDE

Pobuda Družabništvo za vse, ki nastaja v okviru EU projekta Impact4Values, je namenjena otrokom, mladim in odraslim z (ne)vidno invalidnostjo, ki so zaradi zakonodajnih in sistemskih omejitev izključeni iz storitev socialnega vključevanja.

Izraz (ne)vidna invalidnost uporabljamo zavestno. Poudarja, da invalidnost ni vedno vidna navzven – številne ovire, s katerimi se posamezniki soočajo, so socialne, komunikacijske, kognitivne ali senzorne narave. Prav zaradi svoje nevidnosti so te oblike invalidnosti pogosto spregledane, posledično pa tudi potrebe po podpori pri vključevanju v skupnost ostajajo neprepoznane.

1. Otroci in mladi do 18 let starosti z (ne)vidno invalidnostjo

Prvo ciljno skupino predstavljajo otroci in mladi do 18 let starosti s posebnimi potrebami, zlasti z motnjami v duševnem razvoju, avtističnimi motnjami in kombiniranimi motnjami, ki imajo odločbo o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami in so vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem.

Kljub jasno prepoznanim potrebam ta skupina ni upravičena do storitev socialnega vključevanja, saj jih zakonodaja praviloma veže na polnoletnost. Posledično se od otrok in mladih pričakuje, da bodo v skupnost vključeni šele po dopolnjenem 18. letu starosti, čeprav je strokovno in razvojno utemeljeno, da je zgodnja in kontinuirana obravnava ključna.

Socialne veščine, samostojnost, občutek varnosti v okolju in pripadnost skupnosti se ne razvijejo samodejno in ne morejo biti učinkovito nadomeščeni z naknadnimi ukrepi v odraslosti. Izključevanje otrok in mladih iz podpornih storitev pomeni zamujeno priložnost za razvoj, hkrati pa povečuje tveganje za kasnejšo socialno izolacijo in odvisnost od sistema.

2. Odrasle osebe z (ne)vidno invalidnostjo, ki koristijo druge oblike podpore

Drugo ciljno skupino predstavljajo osebe s statusom invalida po 26. letu starosti, ki so iz storitev socialnega vključevanja izključene zaradi koriščenja drugih oblik podpore, kot so osebna asistenca, družinski pomočnik ali institucionalno varstvo.

Osebna asistenca in sorodne storitve so primarno namenjene podpori pri vsakodnevnih opravilih, varnosti in osnovnem funkcioniranju posameznika, ne pa vključevanju v skupnost, razvoju socialnih mrež, krepitvi pripadnosti in aktivnemu sodelovanju v družbenem življenju. V praksi to pomeni, da se različne oblike podpore obravnavajo kot medsebojno izključujoče, čeprav naslavljajo različne potrebe.

Storitev socialnega vključevanja ima drugačen namen: podpira posameznika pri vzpostavljanju stikov, sodelovanju v skupnostnih dejavnostih, razvijanju socialnih veščin in občutka enakovrednosti. Izključevanje oseb, ki koristijo osebno asistenco ali druge oblike pomoči, zato pomeni sistemsko napačno razumevanje potreb in vodi v dodatno izolacijo.

ZAKAJ JE TO POMEMBNO?

Obe ciljni skupini povezuje dejstvo, da sta sistemsko izključeni iz storitev socialnega vključevanja, kljub jasno izraženim potrebam in kljub temu, da gre za ključno podporo za kakovostno življenje in enakopravno sodelovanje v družbi.

Pobuda Družabništvo za vse opozarja na to protislovje in jasno sporoča, da:

  • vključevanje v skupnost ne more in ne sme biti odloženo do polnoletnosti,
  • različne oblike podpore morajo delovati komplementarno, ne izključevalno,
  • (ne)vidna invalidnost zahteva sistemske rešitve, ki temeljijo na dejanskih potrebah posameznikov, ne na administrativnih kategorijah.

Pravica do vključenosti otrok in mladih z (ne)vidno invalidnostjo ne sme čakati polnoletnosti.

Pobuda je del programa Impact4values.

 

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.