Zakaj vključevanje pred 18. letom naredi razliko?

Predstavljajte si običajno popoldne.
Za večino otrok pomeni druženje s prijatelji, trening, glasbeno šolo ali ustvarjalno delavnico. Za številne otroke in mlade z invalidnostjo pa pomeni vsak dan ostajati doma – ne zato, ker bi si to želeli, ampak zato, ker sistem ne zagotovi podpore, ki bi jim omogočila vključevanje v družbo.

V neznanem okolju so obrazi novi, pravila nejasna, zvoki drugačni. Otrok ne ve, kako pristopiti, kako se vključiti, kaj se od njega pričakuje. Takrat potrebuje nekoga, ki razume njegovo doživljanje, mu zna razložiti in »prevesti« svet. Nekoga, ki predstavlja most med notranjim in zunanjim svetom in otroka čustveno pospremi od točke A do točke B:
od negotovosti do prvega koraka,
od doma do prvega obiska kina, prve telovadne vaje, prve skupinske dejavnosti.

Vključevanje ni nekaj, kar se začne samo od sebe

Socialne veščine, občutek varnosti v okolju, sposobnost vzpostavljanja odnosov in občutek pripadnosti se ne razvijejo spontano. Razvijajo se skozi izkušnje, ponavljanje, podporo in varne odnose. Če otrok v obdobju odraščanja teh izkušenj nima, jih kasneje bistveno težje nadomesti.

Prav zato je zgodnja obravnava ključna. Otroštvo in mladostništvo sta obdobji, ko se oblikujejo temeljni vzorci:

  • kako doživljamo druge ljudi,
  • kako se znajdemo v novih okoljih,
  • kako gradimo samozavest,
  • kako razumemo sebe kot del skupnosti.

Odlaganje vključevanja do polnoletnosti pomeni zamujeno priložnost. Pomeni, da otrok vstopa v odraslost brez predhodnih izkušenj, ki bi mu pomagale pri samostojnosti, odnosih in aktivni vlogi v družbi.

Zakaj je vključevanje pred 18. letom nujno – in logično

Ni logično, da se od mladih pričakuje, da bodo po 18. letu starosti samostojno vstopili v družbo, če jim prej ni bilo omogočeno, da bi to družbo sploh spoznali. Vključevanje ne more biti »popravni izpit« odraslosti – mora biti proces, ki se začne pravočasno.

Otroci in mladi z invalidnostjo ne potrebujejo manj stikov, manj izkušenj ali manj sodelovanja. Potrebujejo več strukturirane podpore, da lahko te izkušnje sploh doživijo. Vključevanje pred 18. letom:

  • zmanjšuje tveganje za socialno izolacijo,
  • krepi občutek lastne vrednosti,
  • omogoča postopno in varno spoznavanje skupnosti,
  • razbremenjuje družine,
  • ustvarja temelje za bolj samostojno odraslost.

Pobuda #TukajSem: Družabništvo za vse

Pobuda #TukajSem – Družabništvo za vse želi to sistemsko oviro odpraviti. Otrokom in mladim z invalidnostjo do 18 let želi omogočiti odpiranje poti v družbo, da vključevanje v prostočasne, športne, kulturne in družabne dejavnosti ne bo odvisno od naključja, dobre volje ali zasebnih virov, temveč bo pravica.

Družabništvo ne pomeni »spremljanja«, temveč strokovno, individualno podporo, ki otroku omogoča, da skupnost postopoma postane znana, varna in dostopna.

Ker pravica do vključenosti otrok in mladih z (ne)vidno invalidnostjo ne sme čakati polnoletnosti.

 

Pobuda je del programa Impact4values.

 Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.